16. 2. 1993

Glavni vokal, »odrski šef«, pisec glasbe in besedil, kitarist, ki se zna usesti tudi za klavir, zadnje čase eksperimentira tudi s klarinetom

»Frontmen, ki bere!?« – izjava začudenega člana popularne slovenske skupine ob pogledu na podobo čupavega mladeniča v rokerski opravi, ki s plastenko vode v roki,  stisnjen v kot backstagea prebira debelo bukvo.

Marsikatera lastnost glavnega vokalista Downsov se namreč niti približno ne ujema s principi do sedaj uveljavljenih podob svetovno znanih in manj znanih frontmenov. Na prvi pogled se to sicer ne opazi, ko na odru zagledaš energičnega, divje kričečega, vase zagledanega fanta v ospredju. A vendar se to lahko občuti že ob natančnem poslušanju njegove svojevrstne interpretacije Davidovih avtorskih del in seveda njegovih lastnih Prisluhnimo ter Sladke sanje v mračni sobi.

Ob njegovem nastopu ne gre za neumorno razkazovanje glasbenih potencialov ali hudo željo po tem, da bi laskal ljudem, temveč preprosto poskuša na čim bolj prepričljiv in pristen način razdajati dobro glasbo – odigrati in odpeti pesmi, tiste, ki jih posluša že od malih nog, iz zlate dobe rock ‘n’ rolla, ali pa te, ki se kopičijo v zakladnici avtorskih del Up N’ downsov.

Verjame v moč dobre glasbe, ki služi ljudem. Ne samo kot podlaga, neko ozadje na eni od milijon zabav, ampak kot univerzalno zdravilo, ki človeka razbremeni hudih misli, pomiri srce, poživi duha.