9. 11. 1992

Bobnar in občasni spremljevalni vokal

Njegovo zanimanje za glasbo se je rodilo, ko sta mu starejša sestra in brat pokazala, kako se na (tedaj še) kaseto posname pesem z radia.

Čeprav prihaja s podeželja, mu je že od nekdaj bolj kot harmonika ugajal zvok električnih kitar in kričečih vokalov, zato o zvrsti glasbe, ki mu bo krojila življenje ni bilo dvoma. Po lepem številu uničenih in razbitih stvari mu je mama predlagala, da bi bilo koristneje, če bi razbijal po bobnih. Idejo je realiziral pri 14. letih, ko je dobil svoj prvi bobnarski set. Od takrat je preživljal svoj prosti čas na domačem marofu, s palčkami v rokah, ki so se kot za šalo lomile pod težo njegovih udarcev. Zdaj mu srce bije v ritmih melodij, ki ga obkrožajo, naj bo to na vajah z bendom, v avtu, pri delu ali zgolj ob sproščanju.

Neumoren odvisnik od glasbe si življenja brez bobnarskih palčk ne more več predstavljati